Preimenovanje Zveze

Leta 2017 si je Zveza izbrala novo ime: Na mesto Zveze slovenskih izseljencev (ZSI) je stopila Zveza slovenskih pregnancev (ZSP). V nemščini so ime Verband ausgesiedelter Slowenen spremenili v Verband zwangsweise ausgesiedelter Slowenen.

To preimenovanje je bilo osnovano v dolgotrajnih znanstvenih razpravah, katerih začetek je mogoče umestiti v leto 1970 v Sloveniji. V slovenščini ima pojem »izseljenci« zelo močno konotacijo s prostovoljnostjo. Uporablja se recimo za delovno migracijo okoli leta 1900. Kot alternativa sta se znanstvenikom in avtorjem, zaposlenim s to temo (Ferenc, Urbančič in Ingolič), ponudila izraza »izgnanci« oz. »pregnanci«.

V nemškojezičnem okolju se je ta razprava pričela nekoliko pozneje. Na eni strani je šlo za vprašanje prevajanja oz. za možnosti prevoda okoli pojma »izseljenci«. Tega vprašanja pa nemškojezični zgodovinarju skorajda niso obravnavali. Zato so kritizirali, da gre pri pojmu »Aussiedlung« za nacističen pojem. Vendar so uporabljale institucije, ki so se ukvarjale z »izseljevanjem Slovencev« (Deutsche Ansiedlungsgesellschaft, Deutsche Umsiedlungs-Treuhandgesellschaft, Gestapo ali Reichsstatthalterei Klagenfurt) predvsem pojme, kot so »W-Aktion« (»akcija W«), »K-Aktion« (»akcija K«), »Umsiedlungsaktion« (»preslitvena akcija«) ali »Absiedlung« (»odselitev«). Le zelo redko se v dokumentih najde pojem »Aussiedlung« (»izseljevanje«).

Kot alternativne pojme so v 1990ih letih diskutirali predvsem »Vertreibung« (»pregon«) ali »Deportation« (»deportacija«). Vendar ta dva pojma ne opisujeta posebnosti tistega, kar se je dogodilo koroškim družinam s slovensko materinščino. »Deportacija« je v glavnem povezana s predstavo o nasilni odvedbi v koncentracijska taborišča, medtem ko »pregon« (»Vertreibung«) označuje predvsem pregon folksdojčerjev iz vzhodne in jugovzhodne Evrope proti koncu vojne in po njej. Drugače kot pri koroških Slovencih se povzročitelji pregona niso več brigali za bodočo usodo pregnanih. Nasprotno pa pri koroških družinah s slovensko materinščino ni bilo tako.

Danes se je naposled uveljavil pojem »prisilno izseljevanje« (»zwangsweise Aussiedlung«).

Po povratku iz taborišč so se pizadeti sami razumeli kot »izseljenci« in so svojo zvezo torej ustrezno poimenovali. Koroške obasti pa so jih v prvih povojnih letih imenovale »Rücksiedler« (»povratniki«).

Vir

Augustin Malle u.a., Vermögensentzug, Rückstellung und Entschädigung am Beispiel von Angehörigen der slowenischen Minderheit, ihrer Verbände und Organisationen. (= Veröffentlichungen der Österreichischen Historikerkommission. Vermögensentzug während der NS-Zeit sowie Rückstellungen und Entschädigungen seit 1945 in Österreich, Bd. 23/1). Wien–München 2004, 38–41.