Intervencije in predčasne izpustitve
Zaradi močnih intervencij so do julija 1942 iz taborišče izpustili nadaljnjih 16 družin oz. dele družin. Dovoljeno jim je bilo, da se vrnejo na svoje domačije. Pozneje pa koroške oblasti niso več dovoljevale izpustitev, kajti medtem so na posestvih kot nove gospodarje naselili že družine iz kanalske doline ali pa izkušene člane NSDAP.
In tako so družine iz srednjekoroškega prostora iskale stik z ek. sv. inž. Hansom Mareschem, posestnikom gozdne uprave Humperk, ki so ga poznale kot poslovnega partnerja in delodajalca. Naposled mu je uspelo, da je dosegel izpustitev več kot 30 družin. Vendar niso več smele nazaj na Koroško. Inž. Maresch je moral za družine zagotoviti bivališča in delovna mesta. Večino je namestil na svojih posestvih v Nižji Avstriji, za vse druge je pri znancih našel potrebne pogoje za izpustitev.
Čeprav niso smeli domov, se je za prizadete precej spremenilo na bolje. Bili so prosti, lahko so svobodno razpolagali s svojimi kartami za živila in oblačila in so lahko samostojno odločali o izobraževanju svojih otrok. Spet jim je bilo dovoljeno govoriti slovensko in se gibati svobodno brez kontrole.
Ponekod so posamezniki smeli nazaj na Koroško. Večino so to bili na smrt bolni ljudje, ki so jih poslali k sorodnikom, da so tam lahko umrli.